Na povabilo Agencije za varnost v prometu smo se 19. septembra 2024 udeležili mednarodne konference in razprave na temo varnosti ranljivih udeležencev v cestnem prometu. Konferenca je potekala v Ljubljani v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Na dogodku so svoje izkušnje in predloge predstavili slovenski in mednarodni strokovnjaki s področja mobilnosti.
Razprava se je osredotočila na ukrepe za večjo varnost ranljivih udeležencev v prometu, kot so pešci, kolesarji, vozniki e-skirojev, uporabniki električnih koles, mopedi in motoristi. Poseben poudarek je bil namenjen starejšim ranljivim udeležencem v prometu.
Podatki kažejo, da je stanje prometne varnosti še vedno podobno kot v preteklih letih. Kljub temu, da sledimo viziji “nič”, letošnji podatki razkrivajo, da je v letu 2024 na cestah umrlo 54 oseb, med njimi tudi trije otroci. Ti podatki jasno kažejo, da smo še daleč od uresničitve vizije. V letu 2024 smo uspeli ohraniti “nič smrtnih žrtev” le 9 tednov.
Predavatelji so se strinjali, da je ključno, da se mesta razvijajo tako, da se infrastruktura prilagodi ranljivim skupinam udeležencev v prometu. Med predlaganimi infrastrukturnimi ukrepi so izpostavili umirjanje prometa in širjenje območij z omejitvijo hitrosti na 30 km/h po zgledu iz tujine. Ljubljana že ima 20 hektarjev površin, namenjenih pešcem, ter izvaja 240 različnih ukrepov za umirjanje prometa, kot so dvignjene trapezne ploščadi, sinusoidne grbine in montažni ukrepi za zmanjševanje hitrosti.
Starejši vozniki
Pričakovana življenjska doba se v večini razvitih držav, tudi v Sloveniji, podaljšuje. Posledično se povečuje število starejših imetnikov vozniških dovoljenj.
Po podatkih je bilo 31. 12. 2023 v Sloveniji 395.596 imetnikov vozniških dovoljenj, starejših od 61 let, kar predstavlja skoraj tretjino vseh imetnikov (29 %). Med njimi jih je bilo kar 880 v starostni skupini nad 90 let!
Posebna pozornost e-skirojem
Poseben izziv predstavljajo vozniki e-skirojev. Mnogi starši zmotno menijo, da so e-skiroji igrača, vendar to ni res. Policisti ugotavljajo, da veliko voznikov e-skirojev še ni dopolnilo 12 let. Prav tako večina uporabnikov ne upošteva predpisov glede hitrosti, nošenja zaščitne čelade in uporabe ustrezne zaščitne opreme. Mnogi vozijo po površinah, ki niso namenjene e-skirojem.
Predlagani ukrepi za izboljšanje stanja so:
- Prepoved prodaje in oglaševanja e-skirojev, ki presegajo hitrost 25 km/h.
- Obvezna uporaba zaščitne čelade.
- Povečanje glob za neupoštevanje največje dovoljene hitrosti 25 km/h.
- Sistem evidentiranja e-skirojev (zavarovanje).
- Ugotavljanje tehnične brezhibnosti e-skirojev.
- V primeru kršitve hitrosti tudi izredni tehnični pregledi, po potrebi pa zaseg e-skirojev.
Vsi ti ukrepi bi prinesli večjo varnost tako za uporabnike e-skirojev kot za druge udeležence v prometu.
Rast priljubljenosti e-koles
Nakup e-koles je v porastu. Statistika kaže, da je vsako peto prodano kolo v Evropski uniji električno, Slovenija pa zaseda četrto mesto po številu prodanih e-koles v Evropi. Napovedi kažejo, da bo v letu 2030 že vsako drugo kupljeno kolo, električno kolo. Težave pri električnem kolesu je seveda upravljanje takšnih koles predvsem pri starejših uporabnikih e-koles. Na začetku so namreč e-kolesa kupovali predvsem starejši, danes pa po njih sega vse več mladih uporabnikov.
Tveganje pri e-kolesih predstavlja nestabilnost, ki je pri teh nekoliko večja. Starejši uporabniki pogosto precenjujejo svoje sposobnosti, kar vodi do nesreč in poškodb. Statistika kaže, da je šest od desetih poškodovanih kolesarjev starejših od 65 let, med umrlimi kolesarji pa je kar osem od desetih starejših od 65 let. Trki na e-kolesih so za starejše hujši, kot trki na običajnih kolesih.
Statistika prometnih nesreč v EU
Vsako leto v Evropski uniji v povprečju izgubi življenje 5180 pešcev in 2160 kolesarjev. Leta 2021 je v urbanih območjih EU umrlo 7665 ljudi, pri čemer je skoraj 70 % umrlih predstavljalo ranljive udeležence v prometu – pešce, kolesarje in motoriste.
Ti podatki jasno kažejo na potrebo po spremembah v prometni infrastrukturi in v potovalnih navadah udeležencev. Hoja naj bo na vrhu hierarhične lestvice, sledita ji kolesarjenje in uporaba javnega prevoza. Preventivni ukrepi lahko bistveno izboljšajo varnost v prometu, saj dobra preventiva predstavlja temelj prometne varnosti. To so tudi osnove trajnostne mobilnosti.
Preberi članek Električni skiroji, kjer razkrivamo pravilno in nepravilno rabo prometnih površin. Ekipa eCPP.si vam želi varno vožnjo!
