Dež vpliva na kakovost voznih pogojev, kot so slaba vidljivosti, spolzko vozišče ipd., in na sposobnost hitrega in pravilnega odziva na razmere v prometu. Tako je možnost za nastanek prometne nesreče večja.
NA KAJ MOREMO BITI POZORNI?
- V dežju se pojavi problem z rosenjem stekel vozila. To lahko odpravimo s pravočasno uporabo brisalcev, s pravilno uporabo prezračevanja in gretja notranjosti vozila, z grelcem zadnjega stekla ter z uporabo klimatske naprave, ki izloči velik del vlage iz zraka, ki se dovaja v notranjost vozila.
- Prižgimo luči! Dnevne luči, ki se prižgejo samodejno ob zagonu motorja imajo veliko pomanjkljivost. Svetijo le spredaj, zadaj pa ne! Tako v deževnem vremenu opazimo avto, brez prižganih zadnjih luči precej pozneje, kot če bi jih imel prižgane. Ob slabši vidljivosti, ki nastane ob dežju, prižgite luči sami.
- Večjo nevarnost predstavlja t. i. aquaplaning, ko med tekalno površino pnevmatike in voziščem nastane vodna plast, ki prekine stik pnevmatike z voziščem – izguba stika pnevmatike z voziščem. Ko nastopi aquaplaning, vozila ni več mogoče nadzirati oz. obvladovati. Vozilo se ne odziva ne na vrtenje volana ne na zaviranje. Ob nastanku aquaplaninga: takoj stisnemo stopalko sklopke, zadržimo volan v smeri naravnost, ne zaviramo ter počakamo, da se ponovno vzpostavi stik med pnevmatikami in voziščem.
- Brisalci morajo delovati brezhibno in z vetrobranskega stekla dovolj hitro odstraniti odvečno količino vode, ki nam onemogoča pogled na vozišče.
- Zmanjšajmo hitrost vožnje in jo prilagodimo vidljivosti! Vozimo le s takšno hitrostjo, da bomo druge udeležence v prometu in morebitne ovire pravočasno opazili. Torej se moramo na cilj odpraviti prej.
Ob vsem tem ne smemo pozabiti še na druge udeležence v prometu – pešce. Pešce velikokrat “zalije” voda, ki brizgne iz luž izpod koles avtomobila. Zato velja, da v kolikor je le mogoče se med vožnjo izogibajmo luž poleg pločnikov, ko pa to ni mogoče, bistveno zmanjšajmo hitrost. Tudi ti se ne bi želel oprhati na tak način. ??
