Voznik mora voziti s takšno hitrostjo, da vozilo ves čas obvladuje in da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakuje.
Če smo prehitri:
• imamo manj časa za ukrepanje v nevarnih situacijah;
• traja dlje, da se vozilo povsem ustavi;
• obstaja mnogo večja verjetnost, da bomo doživeli hudo prometno nesrečo.
Pozor!
• Hitreje kot vozimo, siloviteje bomo udarili.
• Samo 5 km/h več lahko pomeni razliko med hudo prometno nesrečo in lahkim trčenjem.
Ne glede na predpisane največje dovoljene hitrosti na določenem delu ceste, moramo hitrost in način vožnje nenehno prilagajati, in sicer:
• svojim zmožnostim (izkušen voznik, voznik začetnik);
• trenutnemu počutju in stanju (sproščen, zaskrbljen, čustveno napet …);
• lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej (široka oz. ozka cesta, avtocesta, cesta z dvo- ali enosmernim prometom, predor, ravna oz. cesta z ovinki, vzpon, klanec navzdol, asfaltirano, tlakovano, makadamsko, suho, mokro, poškodovano vozišče, posuto z listjem ali z drobnim kamenjem, zasneženo ali poledenelo vozišče …);
• prometnim razmeram (redek ali gost promet, zastoji, nasprotni promet, potreba po prehitevanju …);
• vremenskim in vidljivostnim razmeram (dež, megla, nizko sonce, sneženje, mrak, noč …);
• značilnostim vozila (sodobno vozilo, starejše vozilo, osebni avtomobil, tovorno vozilo, vozilo s priklopnim vozilom ali brez, vozilo z veliko bočno površino …);
• značilnostim tovora v vozilu ali na njem (prazno vozilo, delno ali polno natovorjeno vozilo, s tovorom v
prtljažniku ali na strehi …).
Le v dobrih razmerah lahko vozimo z največjo dovoljeno hitrostjo, npr.: kadar je vozišče suho, malo prometa, dobra vidljivost, vzdrževan avtomobil brez tovora, dobro počutje … Drugače zmanjšajmo hitrost in jo prilagodimo razmeram na cesti!
Hitrejši kot smo, ožje je naše vidno polje
Med vožnjo moramo zaznati čim več podrobnosti na cesti in okrog nje. S povečanjem hitrosti se naše vidno polje zožuje. Čim hitreje vozimo, tem dalje izpred vozila usmerjamo pogled, ožje je naše vidno polje (tunelski vid). Zato težje oz. sploh ne zaznamo dogajanja ob cesti, kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče, morebitnih vključevanj z bočnih cest oz. ne predvidimo dogodka, ki bi ga (pri manjši hitrosti) sicer lahko.
Če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom:
• lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek;
• prispevamo k temu, da bomo dihali čistejši zrak;
• ravnamo gospodarno (vožnja je varčnejša).
Na zmanjšanje oz. prilagoditev hitrosti nas opozarjajo tudi prometni znaki za nevarnost, ki so zunaj naselja praviloma postavljeni 150–250 m pred nevarnostjo, kar nam daje dovolj časa za pravočasno ukrepanje.
Predvsem je pomembno, da prometne znake opazimo, se zavedamo nevarnosti, na katere nas s simboli opozarjajo (npr. kakšno nevarnost oz. oviro lahko pričakujemo za nepreglednim ovinkom, prevojem, za zožitvijo), in se nanje pravočasno pripravimo. S tem poskrbimo, da nas nevarnost ne preseneti.
Prenizka hitrost
Prav tako ne smemo brez razloga voziti tako počasi, da bi ovirali druge udeležence cestnega prometa.
Kadar vozimo s hitrostjo, ki je:
• nižja od najvišje dovoljene hitrosti na tem delu ceste in
• nižja od hitrosti prometnega toka vozil na njej ter
• se za nami nabere kolona vozil, ki nas ne more varno prehiteti, se moramo na prvem primernem kraju umakniti z vozišča in pustiti kolono vozil mimo.
Počasna vožnja ovira druge voznike in jih sili v nepotrebna in tvegana prehitevanja. Predvsem nekateri starejši vozniki vozijo počasi, saj imajo občutek večje varnosti. Bodimo strpni.
Če je naša hitrost za več kot polovico nižja od najvišje dovoljene hitrosti, moramo dodatno vklopiti varnostne utripalke, razen če vozimo z rumeno opozorilno svetilko.
Za konec pa si oglejmo še kratek video, ki pove več kot tisoč besed:
Ekipa eCPP.si vam želi varno vožnjo!
