DA, v jesenskem času postane vožnja zahtevnejša zaradi večkratnega bistvenega poslabšanja vremenskih in s tem voznih razmer, poleg tega je na cestah tudi veliko kmetijskih vozil.
- Zmanjšana vidljivost. Dnevi so krajši in pogosteje, kot sicer, vozimo v razmerah zmanjšane vidljivosti: hitra stemnitev, megla, dež, rosenje …
- Nevarnost zdrsa in podaljšanje zavorne poti. Mokro vozišče, mokro listje in umazanija na vozišču povzročajo nevarnost zdrsa, prav tako se izrazito podaljša zavorna pot.
- Nevarnost akvaplaninga (angl. aquaplaning). Zaradi večje obilice dežja in s tem posledično večje količine vode na vozišču, predvsem v kolesnicah, se poveča možnost tega nevarnega pojava.
- Neosvetljeni pešci in kolesarji na vozišču. Zaradi poslabšane vidljivosti in ker so jesenski dnevi že občutno krajši, moramo biti, še bolj kot sicer, pozorni na neosvetljene udeležence cestnega prometa.
- Nizko sonce, tudi čez dan, lahko povzroča bleščanje oz. zaslepitev voznikov. Imejmo to v mislih tudi, ko imamo sonce za vozilom. Vozniki s katerimi se srečujemo imajo težavo, saj jim sonce sije direktno v oči in zato imajo navadno tudi spuščene senčnike.
Težava lahko nastopi predvsem takrat, ko so na vozišču še drugi udeleženci npr. kolesarji oz. pešci, saj jih lahko kaj hitro spregledamo.
- Večkrat, kot sicer, imamo na steklih umazanijo. Zato ne pozabimo dolivati tekočine za pranje vetrobranskega stekla. Če želimo imeti dober in jasen pogled iz vozila moramo poskrbeti tudi za gumice na metlicah brisalcev. Pomembna pa je seveda tudi brezhibnost in čistost vseh svetlobnih teles, vseh stekel ter zunanjih vzvratnih ogledal; naj bo naše vodilo »videti« in »biti viden«.
Temelji naše varne vožnje v teh razmerah so:
• zmanjšamo hitrost vožnje;
• povečamo varnostno razdaljo;
• še bolj kot sicer se izogibamo naglim in sunkovitim premikom z vozilom.
Ob dežju že majhne količine zemlje/blata bistveno zmanjšajo oprijemanje pnevmatike na vozišče.
- Zavorna pot se podaljša in je podobna tisti na zasneženem vozišču.
- Lahko pride tudi do zanašanja ali do zdrsa vozila v ovinku.
Na onesnaženem vozišču zato:
• zmanjšamo hitrost vožnje, povečamo varnostno razdaljo in vozimo s povečano previdnostjo;
• se izogibamo naglim spremembam hitrosti in smeri vožnje.
Če smo sami v situaciji, da bomo onesnažili vozišče, moramo, preden se s kolovozne poti, njive, gradbišča ali druge površine vključimo v promet na cesti, odstraniti z vozila (predvsem s koles) zemljo ali blato, ki bi lahko vozišče onesnažilo.
Ekipa eCPP.si vam želi varno željo! Preverite še članek Ali se zavedamo nevarnosti vožnje v megli?
