Na odsekih cest, kjer lahko pričakujemo divjad, moramo biti še dodatno pozorni na področja ob cesti, kjer se lahko nahaja divjad.
Bodimo pozorni. Trk lahko preprečimo le sami, žival ga ne more!
Število trkov z divjadjo in zvermi, v zadnjih desetletjih narašča povsod po svetu, kar je posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja, povečanja gostote prometa, vedno večjih hitrosti vožnje, večanja številčnosti in razširjenosti živalskih populacij ter vedno večjega nemira v naravnem okolju.
Na slovenskih cestah je bilo lani (2020) povoženih 6261 divjih živali (železnica (160), kar pomeni, da vozniki, na dan, povozimo okrog 17 divjih živali.
Če pride do trka z divjadjo, moramo najprej poskrbeti za lastno varnost
in zavarovati kraj dogodka
- Kraj nesreče zavarujmo – vklopimo varnostne utripalke, postavimo varnostni trikotnik na ustrezni razdalji … Dobro je, da oblečemo odsevni telovnik, še posebej, če je vidljivost slaba oz. ponoči.
- Pokličimo 112 – ta obvesti pristojno lovsko organizacijo oz. pristojno službo za morebiten odvoz živali, ali 113. Policijska prisotnost sicer ni obvezna, je pa priporočljiva, zaradi lažjega uveljavljanja odškodnine.
- Priporočljivo je fotografirati mesto nesreče.
- Ranjenih živali se ne dotikamo.
Glede povožene živali so tri možnosti:
- Žival je po trku pobegnila. Najverjetneje je ranjena, zato je tudi v tem primeru nujno, da pokličemo 112, ki obvesti upravljalce lovišča, ki povoz registrirajo ter na terenu poskušajo izsledili poškodovano žival in ugotovili možnost njenega preživetja.
- Žival je po trku obležala in je poškodovana. Živali se NE približujmo in se je NE dotikajmo, ker:
- ji lahko s tem povzročimo dodatne poškodbe;
- je za nas zelo nevarno, saj nas ranjena žival, ki je v šoku, lahko poškoduje;
- je lahko okužena.
- Žival je po trku poginila. Če gre za večjo žival in ta leži na cesti, jo, če je le mogoče, povlečemo s ceste. S tem zmanjšamo možnost, da ne pride do ponovne prometne nesreče, ki je lahko morda še hujša. Vendar POZOR: živali se ne nikoli ne dotikajmo z golimi rokami, saj je lahko okužena.
Kako preprečimo trk z divjadjo?
Izogibanje živali lahko vodi v zelo nevarno situacijo in povzroči še mnogo hujšo prometno nesrečo. Ko voznik spozna, da bo prišlo do trčenja v žival, je priporočljivo, da močno zavira in da se živali ne ogne – to še posebej velja za vožnjo po avtocesti, kjer je vsak nenaden in sunkovit manever na levo ali desno, zaradi hitrosti lahko usoden.
Na odsekih cest, kjer lahko pričakujemo divjad, moramo biti še dodatno pozorni na področja ob cesti, kjer se lahko nahaja divjad. Da vozimo po odseku ceste, kjer je možno prehajanje divjadi, nam to:
- sporočajo prometni znaki za nevarnost;
- sporočajo modri odsevniki na cestnih smernikih (belih količkih ob robu vozišča);
- sporoča že tudi samo naravno okolje (cesta speljana skozi gozd, bližina gozda …).
Zato na teh področjih vozimo čim bolj previdno in z veliko mero pozornosti:
- upoštevajmo prometne znake Divje živali na cesti;
- prilagodimo hitrost vožnje;
- opazujmo področja ob vozišču;
- če opazimo, da je čez cesto stekla ena žival, bodimo pozorni, saj je lahko živali več, ki stečejo za njo;
- v temi vozimo z dolgimi žarometi, saj tako lažje opazimo svetleče oči divjadi.
Letni časi in aktivnost divjadi čez dan
- Kar se tiče letnih časov, moramo biti vozniki vsekakor pozorni prav v vseh letnih časih, saj je aktivnost odvisna od življenjskega ritma živalskih vrst. Se pa največ povozov srnjadi zgodi spomladi, ko mladi srnjaki iščejo svoj teritorij, in jeseni, ko srne vodijo svoje mladiče.
- Kar se tiče aktivnosti čez dan, je predvsem srnjad najbolj aktivna ob večernem in jutranjem mraku, zraven tega je takrat tudi vidljivost za voznike bistveno slabša.
Povožena divjad naj ne bo trofeja in naj ne konča na krožniku. Prisvojitev povožene divjadi je kaznivo, uporaba tega mesa pa tvegano početje, saj je lahko meso okuženo.
Ekipa eCPP.si vam želi varno vožnjo!
