Naša slika je bila podlaga za veliko debato, ki je potekala na FB in na nekaterih spletnih portalih: https://www.zurnal24.si/avto/kdo-ima-prednost-rdeci-ali-beli-avtomobil-388901, in sicer je bilo vprašanje: Kdo ima prednost – rdeči ali beli?
V našem priročniku Dober voznik bom in v spletni prometni učilnici eCPP.si, so vsa ta pravila, z veliko primeri, podrobno opisana. Za ta konkreten primer velja:
- Prometna znaka Ustavi in križišče/cestni priključek s prednostno cesto sta, iz vidika prednostnega razmerja, med seboj popolnoma enakovredna.
- Beli je na neprednostni cesti, prav tako rdeči osebni avtomobil. Na prednostni cesti ni vozil. Ker si vozili pripeljeta nasproti imata TMT, zato velja med njima pravilo srečanja. Prednost ima rdeči.
Pri tem se zastavlja drugo vprašanje: Kje ustavimo, ko pripeljemo proti takšnemu križišču in moramo, zaradi pravila srečanja, nekoga počakati?
Povprašali smo avtorja priročnika Dober voznik bom G. Petra Breznika, ki je obrazložil, da je odgovor preprost: Na vozila iz nasprotne smeri, v takšnem primeru, kadar vozimo po neprednostni cesti, čakamo pred križiščem, isto storimo, če smo na križišču enakovrednih cest. Z zaustavitvijo in čakanjem na križišču bi ovirali vozila, ki bi morebiti medtem pripeljala po prednostni cesti in seveda imajo prednost pred nami.
Torej tudi, če na prednostni cesti (trenutno) ni vozil ustavimo in čakamo npr. zaradi pravila srečanja, pred križiščem (slika 1). V primeru, da smo na prednostni cesti, pa čakamo na križišču. Na križiščih v urbanih naseljih, kjer so prometni tokovi zelo intenzivni, lahko prikazana ustavitev na križišču (slika 2) predstavlja izrazit problem, pretočnost križišča se zmanjša, nevarnost za prometno nesrečo pa se bistveno poveča.
Pa morebiti še to:
Prometni znak križišče/cestni priključek s prednostno cesto je praviloma postavljen pred preglednimi križišči. Pri uvozu na križišče ustavimo le, če moramo pustiti mimo vozila, s katerimi imamo TMT. Če je treba ustaviti, ustavimo na točki preglednosti.
Prometni znak Ustavi je praviloma postavljen pred nepreglednimi križišči in križišči, ki so zaradi drugih značilnosti nevarna. Pri uvozu na križišče se moramo vselej ustaviti, ne glede na prometne razmere:
• Če je na vozišču zarisana neprekinjena široka prečna črta, ustavimo pred črto.
• Če na vozišču ni označb, ustavimo na točki preglednosti.
Pogost primer težav na križišču
Ko po neprednostni cesti pripeljemo do križišča, se moramo res dobro prepričati, da na prednostni cesti ni vozil. Zgodi se (in to celo nam “starim šoferjem,” ki mislimo, da poznamo “domače” ceste na pamet), da smo pri pogledih preveč površni in spregledamo vozilo, ki se nam bliža.
Stebriček “A” v vozilu na sliki, prav spretno zakrije motorno kolo, za malo večjim stebričkom, pa se lahko skrije kar celi avtomobil. In tako skoraj ves čas približevanja obeh vozil (našega in vozila na prednostni cesti), ostaja kot pogleda enak, in enostavno vozila na naši desni, če samo na hitro pogledamo, sploh ne opazimo. To seveda pomeni, da bomo, v prepričanju, da je pot prosta, zapeljali na križišče in s tem skoraj zagotovo povzročili zelo nevarno situacijo oz. celo prometno nesrečo.
Da v prometu ne bi koga spregledali, se moramo zavedati mrtvih kotov, ki nastanejo zaradi konstrukcijskih lastnosti vozila – to so predvsem nosilci strehe našega avtomobila (stebrički “A”, “B”, “C” in pri nekaterih avtomobilih tudi stebriček “D”). Te mrtve kote premostimo le s temeljitim neposrednim opazovanjem, s premiki glave in/ali telesa. Zato pri opazovanju na križišču ne bodimo površni, vzemimo si čas in bodimo temeljiti.
